Madžarska napovedala pravne ukrepe proti prepovedi uvoza ruskega plina v EU

V skladu z današnjim dogovorom bo uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na podlagi kratkoročnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 17. junijem letos, prepovedan od 25. aprila, uvoz plina po plinovodih pa od 17. junija 2026, so navedli na Svetu EU.

Za dolgoročne pogodbe za uvoz LNG bo medtem prepoved veljala od 1. januarja 2027, kot predvideva konec oktobra sprejeti 19. sveženj sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino. Za uvoz plina po plinovodih na podlagi dolgoročnih pogodb pa bo prepoved začela veljati 30. septembra 2027, če bodo evropska skladišča s plinom ustrezno napolnjena, oziroma najkasneje 1. novembra 2027.

Obstoječe pogodbe o dobavi plina iz Rusije bi bilo glede na dogovor evropskih poslancev in danskega predsedstva Sveta EU mogoče spreminjati le iz zelo ozko opredeljenih operativnih razlogov, spremembe pa ne bi smele voditi v povečanje dobavljenih količin plina.

Dogovor glede na prvotni predlog Evropske komisije prinaša nekatere razbremenitve administrativnih postopkov pri uvozu plina, ki ne izvira iz Rusije. Ob tem je predviden mehanizem predhodne odobritve - za ruski plin bi bilo dokumentacijo za to odobritev treba vložiti vsaj mesec dni pred pritokom plina, za plin od drugod pa najmanj pet dni prej. Za države, ki bodo izpolnjevale določene pogoje, predhodna odobritev ne bo veljala.

Članice bodo morale pripraviti načrt za diverzifikacijo dobav plina

Uredba, o kateri sta se dogovorila parlament in Svet, predvideva tudi, da bodo morale članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina.

Članice, ki se vedno uvažajo rusko nafto, bodo morale obenem oddati načrt za diverzifikacijo dobav tega energenta. Evropska komisija se je ob tem po navedbah Evropskega parlamenta zavezala, da bo v začetku prihodnjega leta predstavila pravno podlago za prepoved uvoza nafte iz Rusije najkasneje s koncem leta 2027.

Predvidene tudi kazni za kršitelje

Zakonodajni instituciji EU sta v uredbo vključili tudi določbe glede kazni v primeru kršenja ukrepov, vključno z najvišjo možno kaznijo za podjetja in fizične osebe.

Uredba, ki jo bosta morala zdaj Evropski parlament in Svet EU še uradno potrditi, poleg tega vključuje možnost začasnega umika prepovedi uvoza ruskega plina v primerih velikih tveganj za varnost oskrbe. Po dveh letih od uveljavitve uredbe pa bo morala Evropska komisija opraviti revizijo njenega izvajanja.

Bruselj je spričo ruske agresije na Ukrajino že maja 2022 predstavil načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.

Plin iz Rusije je sicer pred začetkom ruske agresije predstavljal 45 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, letos pa 13 odstotkov. Uvoz ruske nafte je medtem zaradi sankcij upadel pod tri odstotke.

Prepoved uvoza bo pospešila padec moči EU

Odločitev EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina bo zgolj pospešila padec gospodarske moči sedemindvajseterice, so prepričani v Kremlju.

Poteza EU "bo le pospešila proces, ki poteka v zadnjih letih, ko evropsko gospodarstvo izgublja svoj vodilni potencial," je za AFP dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dodal, je sedemindvajseterica s tem "samo sebe obsodila" na dražje vire energije.

"Začetek nove ere"

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je ob sklenitvi dogovora poudarila, da danes začenjamo dobo energetske neodvisnosti. "To je začetek nove ere, ere popolne energetske neodvisnosti Evrope od Rusije. Številni so mislili, da bo to nemogoče, vendar pa številke govorijo same zase," je danes v izjavi za medije v Bruslju povedala von der Leyen.

Plin iz Rusije je po njenih besedah ob začetku ruske agresije na Ukrajino pred več kot tremi leti in pol predstavljal več kot 45 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, zdaj pa delež znaša 13 odstotkov. Delež ruske surove nafte je medtem upadel s 26 na dva odstotka, premoga pa z 51 na nič odstotkov.

EU je tako močno zmanjšala tudi ruske prihodke od fosilnih goriv, ki jih Moskva uporablja za izvajanje agresije, je dejala predsednica komisije. Kot je pojasnila, je ob začetku vojne unija Rusiji za energente plačevala 12 milijard evrov, zdaj pa 1,5 milijarde evrov na mesec. "To je še vedno preveč. Cilj je, da znesek znižamo na nič," je poudarila.

Tudi evropski komisar za energijo Dan Joergensen je današnji dogovor med parlamentom in Svetom, v skladu s katerim bo uvoz ruskega plina v EU od jeseni 2027 povsem prepovedan, označil za zgodovinsko odločitev. Poudaril je, da bo uvedba prepovedi postopna in usklajena.

Pojasnil je, da bo prepoved sklepanja novih pogodb o dobavi plina iz Rusije začela veljati šest tednov po tistem, ko bo začela veljati uredba, o kateri je bil danes dosežen dogovor. Joergensen je ob tem danes napovedal tudi, da želijo do konca leta 2027 doseči tudi prepoved uvoza vse ruske nafte v unijo.

Madžarska: Sprejetje bruseljskega diktata nemogoče

Madžarska, ki je kot ena zadnjih članic EU še vedno močno odvisna od uvoza ruskih energentov, tem načrtom ostro nasprotuje in napoveduje, da bo prepoved izpodbijala pred Sodiščem EU.

"Sprejetje in izvajanje tega bruseljskega diktata je za nas nemogoče," je dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Madžarska bi po njegovih besedah s tem močno ogrozila svojo energetsko varnost, saj je državo "brez ruske energije fizično nemogoče varno oskrbovati z nafto in zemeljskim plinom".

Menil je še, da je pravni okvir, ki omogoča sprejetje uredbe s kvalificirano večino namesto s soglasjem, "enakovreden goljufiji".

Bruselj si spričo ruske agresije na Ukrajino že od maja 2022 prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, kar je tudi prispevalo k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. Madžarska in Slovaška sta bili v tem pogledu doslej deležni določenih izjem.